Trd oreh – prevajalkin blog

Vse je za nekaj dobro ali kako je nastal Ginger Baby

2.03.2013 · Brez komentarjev

V prejšnjem prispevku sem omenila, da je Laura, preden je postala poklicna pisateljica, opravljala različna dela. Eno izmed teh je bila tudi služba trgovske potnice za farmacevtsko podjetje, nad katero še malo ni bila navdušena. Ampak kot po navadi, se je tudi tokrat izkazalo, da je vse za nekaj dobro.

Vse se je začelo nekega novembra, ko je bila Laura, mati dveh otrok in samohranilka, brezposelna in brez fičnika. Bližal se je čas božiča in Božiček je potreboval denar za darila. V časopisu je našla oglas za delovno mesto trgovske potnice za farmacevtsko družbo, ki je zahteval diplomo iz kemije, farmacije ali biologije. Laura je imela le z odliko opravljeno maturo iz biologije, ampak bila je obupana. Prijavila se je in upala, da ji bo do takrat, ko bodo na podjetju ugotovili, da je popolnoma nesposobna, pripadala vsaj ena plača, s katero bo lahko kupila darila.

Prvi dan nove službe je mladenka uvajala nove uslužbence v antidepresive, ki naj bi jih prodajali splošnim zdravnikom. Njen graf, ki je prikazoval prodajo, ni bil videti preveč zdrav, pravzaprav je strmo padal, ampak mladenka je bila optimistična.

»Kakor vidite, nam še ni uspelo maksimirati prodaje tega vrhunskega izdelka, vendar verjamemo, da se bo to kmalu spremenilo, saj je nastopila zima. Po božičnih praznikih se večina ljudi ne bo imela veseliti ničesar, razen računov kreditnih kartic in slabšega vremena,« nas je živahno obvestila, »torej je dobra novica, da pričakujemo povečano povpraševanje po naših antidepresivih.«

Takrat se je Laura zavedela, v kakšno kačje gnezdo je padla.

Več ko se je pogovarjala s prijatelji, bolj je ugotavljala, da so bili vsi s svojimi babicami vred na antidepresivih, ne samo ljudje, ki so dejansko bolehali za klinično depresijo. Kje ga je naša družba tako polomila, da mora toliko na videz običajnih ljudi dušiti svojo bolečino? Mar se farmacevtska podjetja okoriščajo z našo nesrečo? Ali pa mislimo, da bi morali biti ves čas srečni? Zakaj iščemo rešitev v antidepresivih, namesto da bi raje naredili kaj za radost? Ta vprašanja so zdramila Laurino domišljijo in sklenila je, da bo napisala zgodbo na to temo. Hotela je pomagati ljudem, da bi nehali biti odvisni od kemijske sreče, in kmalu dojela, da bo bolj učinkovita, če bo delala od znotraj. Farmacevtsko podjetje, ki jo je zaposlilo, naj bi nevede sponzoriralo lasten propad, ha!

To je ozadje nastanka romana Nobody Loves a Ginger Baby, katerega glavna tema je zasvojenost ljudi z antidepresivi.

Naslovnica prve izdaje, ki je izšla pri Black Swanu

  • Share/Bookmark

Kategorije: Prevodi · Razmišljanja
Tagano: , , , , , ,



0 odgovorov ↓

  • Trenutno ni komentarjev...Dodajte komentar..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !